Užitki kolesarjenja – zakaj je kolesarstvo v Sloveniji vse bolj priljubljen šport

Kolesarstvo postaja v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika rekreacije in transporta. Število kolesarjev na slovenskih cestah in stezah iz leta v leto narašča. V tem članku bomo pogledali, zakaj je temu tako in kateri so glavni razlogi, da Slovenci vse pogosteje posegajo po kolesu.

Prednosti kolesarjenja

Kolesarjenje ima številne prednosti, tako za posameznika kot za družbo. Nekaj glavnih prednosti kolesarjenja:

Koristi za zdravje

Redna vožnja s kolesom krepi srčno-žilni sistem, mišice in sklepe. Pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže in splošne kondicije. Kolesarji so bolj vitki, močnejši in bolj vzdržljivi od ljudi, ki ne kolesarijo redno.

Pozitivni učinki na okolje

Kolesarjenje je ekološki način prevoza, ki ne onesnažuje ozračja in ne povzroča hrupa. Če bi več ljudi za krajše razdalje namesto z avtom izbralo kolo, bi to pomembno zmanjšalo ogljični odtis.

Cenejši in lažji transport

Kolesarjenje je cenejša alternativa prevozu z avtomobilom. Poleg tega omogoča lažji dostop do mestnih središč in izogibanje prometnim zastojem. Prav tako ni težav s parkiranjem.

Užitek in svoboda gibanja

Vožnja s kolesom za mnoge predstavlja užitek. Občutek svobode in vetra v laseh pozitivno vpliva na razpoloženje. Kolesarjenje je lahko tudi družabni dogodek – skupinske kolesarske ture krepijo prijateljske vezi.

Trend rasti kolesarjenja v Sloveniji

V zadnjih letih opažamo v Sloveniji trend rasti števila kolesarjev. Razlogi za to so:

Izboljšanje kolesarske infrastrukture

Mesta in občine v Sloveniji vse več vlagajo v kolesarske steze, poti in pasove. Izboljšana infrastruktura spodbuja ljudi, da namesto z avtom raje izberejo kolo.

Večja ozaveščenost o zdravem načinu življenja

Ljudje postajajo vse bolj ozaveščeni o pomenu redne telesne dejavnosti in zdrave prehrane. Kolesarjenje je priljubljena oblika rekreacije, ki krepi zdravje.

Sodobna mestna kultura

Kolo postaja del sodobne mestne kulture. Kolesarjenje je “in” – še posebej pri mlajših generacijah. Vse več je kolesarskih dogodkov, druženj in kolesarske mode.

Alternativa motornim vozilom

Z naraščanjem števila avtomobilov postaja vožnja po mestih manj privlačna. Mlajše generacije iščejo okolju prijaznejše alternative.

Primeri dobre prakse spodbujanja kolesarstva

Nekatera evropska mesta, kot sta Amsterdam in Kopenhagen, slovijo po kolesarski kulturi. Kaj lahko slovenska mesta prevzamejo od tam?

Kakovostne kolesarske poti in pasovi

Ključnega pomena so ločene, varne in dobro vzdrževane kolesarske steze ter pasovi, ki povezujejo vse dele mesta.

Sistem izposoje koles

Mreže izposoje mestnih koles (npr. BicikeLJ) omogočajo prebivalcem in obiskovalcem enostavno izposojo kolesa za prevoz po mestu.

Brezplačna kolesarska parkirna mesta

Parkirna mesta za kolesa na vseh ključnih točkah v mestu spodbujajo multimodalnost – npr. parkiraj in presedi na avtobus.

Omejevanje motornega prometa v središčih mest

Mnoga mesta uvajajo cone, kjer je motorni promet omejen, s čimer dajejo prednost kolesarjem in pešcem.

Kako začeti s kolesarjenjem? Nasveti za začetnike.

Če razmišljate, da bi začeli kolesariti, a ne veste, kako se lotiti, vam lahko pomagajo naslednji napotki:

• Za začetek izberite manj prometne poti in ne precenjujte svojih zmožnosti. Raste jih postopoma.
• Poskrbite za tehnično brezhibno in dobro opremljeno kolo (ustrezna velikost okvirja, zavore, luči ipd.).
• Obvezna je uporaba čelade in drugih zaščit! Varnost mora biti na prvem mestu.
• Prilagodite hitrost in način vožnje svojemu znanju in kondiciji. Ne hitite preveč.
• Poskrbite za primerno hidracijo in malico – kolesarjenje porablja veliko energije.
• Kolesarite v družbi prijateljev ali se pridružite lokalnemu kolesarskemu klubu. Skupinske ture so varnejše in bolj zabavne.
• Uživajte v vožnji in odkrivanju skritih kotičkov narave!

Kolesarjenje naj postane del vašega aktivnega življenjskega sloga. Krepi telo in duha ter nas povezuje z naravo na poseben način.

Prihodnost kolesarstva v Sloveniji

Kolesarstvo ima v Sloveniji svetlo prihodnost. Vse večja okoljska osveščenost družbe in želja po aktivnem preživljanju prostega časa bosta še dodatno spodbujali rast kolesarske kulture.

Da bi dosegli kolesarsko razvitost Amsterdamov in Kopenhagnob, bo treba še veliko postoriti. Potrebne bodo obsežne naložbe v kolesarsko infrastrukturo – še posebej v manjših mestih in na podeželju. Pomembna bo tudi promocija kolesarstva in izobraževanje za varno vožnjo.

Če bomo sledili zgledu naprednejših evropskih držav, lahko v prihodnosti pričakujemo, da se bo delež kolesarskih poti v prometu povzpel na 20% ali več. To bi pomenilo manj prometnih zastojev, čistejši zrak in bolj zdrave Slovence. Z malo vizije in dobre volje nam lahko uspe!